BLACK BOX / odlomek

Lukas Debeljak

Jezik: Otvoritev: 24/7/365.
Telo prekrito z divjim cvetjem: Otvoritev: 24/7/365.
Bodi oropan.
Don‘t mess with a man and his art installation.
Zvezde padajo z neba ljudem v usta. Ljudje čakajo v kolonah. Mnogo
jih trpi z momentarno srbečico na raznih predelih telesa. Minilo bo.
A, 24 let, temnejši pigment, rjave oči, rjavi lasje.
Ljudje stojijo v oblakih belega dima in govorijo
o post-postmodernem brisanem prostoru. Hodijo
v prostore in se ljubijo z ljudmi, ki niso njihove soproge. Šepetajo o
Michelangelu. Minilo bo.
Nekdo je postavil črno leseno sobo in v njo postavil dva človeka.
Nekje neka ženska strmi v hribe.
A: – gre za neko liminalno stanje, ki se udejstvuje samo v prostoru
med izrečenim tj. realiziranim in neizrečenim tj. nerealizranim, se pravi
se udejstvujejo samo tam, kjer vzpostavlja svojo avtonomnost od
samega razmerja udejstvovano-neudejstvovano. Analogija z Schrodingerjevo
mačko je pretirano eksplicitna, zato bi njene konture le poetično izrisala
z verzom grškega pesnika Orfeja, čigar verz lahko upoštevamo le z sesutjem
kulta njega samega, in če to izpeljemo do svojega logičnega zaključka-
Alex, šampanz! –
Nekje dva starša dan v dan skrbita za grob svojega sina.
B, 43 let, svetel pigment, obritoglavec, modri lasje.
V tej črni sobi sta se ljubila. Ne vemo če je bilo konsenzualno.
B: – Seveda sva fukala. Po kakem tednu tega, da vsak masturbira, ščije
in serje v vsak svojem kotu, so se zdeli kakršnikoli zadržki rahlo nesmiselni.
Bila je divja prasica. –
Ne smemo vedeti če je bilo konsenzualno.
V tej črni sobi sta govorila. Ne vemo če sta bila tiho.
Ne smemo vedeti če sta bila tiho.
Don‘t mess with a man and his.
Katja Gombač na psihološkem oddelku UKC razlaga svojem čednemu temnopoltemu DR.-ju o svojem paralizarujočem uševnem drevenenju, ki ga razlaga kot posledico svojega samomorilskega poskusa, ki je sam posledica njenih sanj o njeni mami, da jo je obiskala v teh sanjah, da je v sanjah že dolgo ni in da ne ve zakaj, da sta v kuhinji pili kavo in govorili in je imela ude in kožo in bila tako človeška kot jo je Katja Gombač razumela, da je, in da potem ni bila več, potem je bila magnolija z deviško belimi cveti, ki so zlomili Katji Gombač hrbtenico in tudi poleg tega voljo do biti.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s