IGNOR #33

Februarski Ignor nastopi takoj po pustnem torku, tako da boste, če boste pridni, morebiti ugledali še kakšno šemo, ki bo nič hudega sluteč zatavala v najbolj skrivnostni kot Metelkove, Gromko.

Program / Ignor 33 / sreda, 26. 2. 2020

20.00 // vrata

20.40 // Miha Zadnikar / kolumna
Večer bo z novo kolumno otvoril Miha Zadnikar, kulturni delavec, alternativni teoretik, koncertni organizator in IGNORov stalni kolumnist.

20.47 // Vid Sagadin Žigon / Jezikovni kotliček
Vid Sagadin Žigon je Don Kihot slovenske literarne scene. Obdan s samimi sanchi pansi se že vrsto let (brez)uspešno bori z mlini na veter. V čast mu je, če lahko njegova besedila v srcu razmišljujočih ljudi vzbudijo vsaj iskro upora ali kljubovanja v teh razčlovečenih časih. Njegov moto je, da je treba braniti resnico svoje eksistence z umetniškimi sredstvi, mentalno potenco in iskrenostjo do samega sebe. Poleg esejev piše predvsem pesmi, za IGNOR pa Jezikovne kotličke.

20.50 // Nina Kremžar / poezija
Nina Kremžar, rojena v Ljubljani, je magistrirala iz anglistike in primerjalne književnosti, trenutno pa je doktorska študentka literarnih ved. Piše prozo in poezijo, svoje tekste objavlja v revijah, na spletnih portalih in v nekaterih mednarodnih zbornikih. Deluje kot glavna in odgovorna urednica pri literarni reviji Novi zvon. Leta 2018 je zmagala na festivalu mlade literature Urška, zato je pri JSKD njen pesniški prvenec Dostop na odprto morje je izšel jeseni 2019.

21.15 // Marjan Čakarević (Srbija) / poezija
Marjan Čakarević se je rodil v Čačku leta 1978. Objavil je štiri pesniške zbirke Paragrad (1999), Sistem (2011), Jezik (2014), Tkiva (2016) in je član uredništva časopisa za književnost in teorijo Polja. Za poezijo je prejel nagradi Miroslav Antić in Branko Miljković. Poezijo, kritiko, študije in publicistiko objavlja v različnih srbskih in regionalnih medijih. Priredil je zbrane pesmi Milana Milišića. Vključen je v številne antologije, tako v Srbiji kot v tujini, med drugim tudi v Cat Painters (ZDA, 2016). Živi v Beogradu.

21.25 // Dejan Aleksić (Srbija) / poezija
Dejan Aleksić se je rodil leta 1972 v Bad Oeynhausnu. Objavil je deset knjig poezije: Potpuni govor (1995), Dokazivanje senke (1996), Svagdašnji čas (2000), Sobna mitologija 2003), Posle (2005), Dovoljno (2008), Jedino vetar (2011), Biti (2013), U dobar čas (2016), Radno vreme raja (2018) in več knjig proze, za katere je prejel številne nagrade, od Brankove nagrade, Matićevega šala, pa do nagrad Vaska Pope, Meše Selimovića in Miroslava Antića. Piše tudi za gledališče, predvsem pa za otroke, ki jim je posvetil dvajset knjig. Je glavni in odgovorni urednik časopisa Povelja ter zbirke Posle Vavilona pri knjižnici Stefana Prvovenčanog v Kraljevu.

21.35 // Ivan Dobnik / poezija
Ivan Dobnik se je rodil v Celju leta 1960. Pesmi je pričel pisati leta 1975. V letih 1998 – 2008 je bil član uredništva revije Apokalipsa. Leta 2005 je skupaj z Zoranom Pevcem in Ivom Stropnikom ustanovil revijo za poezijo in poetično Poetikon ter postal njen odgovorni urednik. V letu 2006 je ustanovil Poetikonove lire, zbirko prevodne in izvirne poezije. Sodeloval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v francoščino, angleščino, nemščino, italijanščino, poljščino, češčino, slovaščino, srbščino, hrvaščino, bolgarščino, beloruščino, norveščino, danščino, latvijščino in romunščino. Živi v Šmatevžu in Ljubljani. Doslej je izdal devet knjig poezije in poetične proze. Njegove pesniške knjige odlikuje motivno, tematsko in formalno izjemno koncizna zgradba. Njihovo osnovno semantično polje je zelo pogosto svet narave in ljubezen, zapisovana na način poduhovljenega erosa.

21.45 // Alen Bešić (Srbija) / poezija
Alen Bešić se je rodil leta 1975 v Bihaću. Objavil je knjige poezije U filigranu rez (1998), Način dima (2004), Golo srce (2012) in Hronika sitnica, izbrane pesme (2014). Objavil je tudi dve knjigi književnih kritik in esejev: Labirinti branja (2006) in Neponovljivi obrazec (2012). Za pesniško zbirko Golo srce je prejel nagradi Branko Miljković in Risto Ratković. Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, francoščino, španščino in ruščino. Dela kot glavni urednik založbe Kulturnega centra v Novem Sadu in časopisa Polja. Živi v Novem Sadu.

22.00 // Marko Tomaš (BiH) / poezija
Marko Tomaš šteje med najbolj priljubljene in brane pesnike in kolumniste v državah nekdanje Jugoslavije. Marko Tomaš je pesnik, esejist, kolumnist in komentator, ena izmed ustanovnih in gonilnih sil časopisa Kolaps. Doslej je objavil osem pesniških zbirk. Vsekakor gre za izvirnega pesnika, ki skozi iniciacijo v religijo etosa in tanatosa kriči v zlaganost, ki zatrjuje, da človek lahko vpliva le na lasten mikrokozmos. Gre za pesnika, ki zatrjuje, da “nimamo več bratov, nikogar, ki bi nas obranil žalosti, kaj šele navdušeno govoril o poeziji.” Za njegovo pisanje je značilna kvalitetna slikovitost podob, prosti verz, v katerega zatika najsi bo erotiko kot osamljenost in seveda smrt. V njegovi poeziji se prepoznava skrivnostne kode človeške duše, odmev vesolja, osebno izkaznico časa in predvsem močna občutenja.

22.15 // Jana Putrle Srdić / poezija
Jana Putrle Srdić je pesnica in producentka za intermedijsko umetnost ter občasna publicistka in prevajalka. Izdala je tri knjige poezije: Kutine (2003), Lahko se zgodi karkoli (2007) in To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje (2014, nominacija za Jenkovo nagrado). V tujini je izšlo pet knjig s prevodi njene poezije. Pesmi je brala v številnih državah Evrope, v J Ameriki, na Kubi, v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Rusiji in Egiptu. Kot producentka je sodelovala pri Centru za slovensko književnost, soustanovila je Zavod Gulag, sedaj pa se posveča umetniškim projektom v Galeriji Kapelica in laboratoriju za umetniško raziskovanje živih sistemov BioTehni.

22.30 // Anonimus / Hate Letter / interpretira Nejc Bahor – Biga
V naše uredništvo je priletelo čisto pravo sovražno pismo. Poslal nam ga je nek Anonimus velikega sloga. Interpretiral ga bo Nejc Bahor – Biga, eden izmed najprominentnejših glasov Radia Študent. Naš tonski mojster Linch bo skrbel za zvočne podlage.

22.45 // TiTiTi / koncert /
Neskončna improvizirana jazzovska pletenica, ki se napaja iz trenutka, vztrajno vijuga med tradicijo in svobodo, brede globoko, pluje lahkotno in se sliši blagohotno. Boršič in dva Drašlerja, saksofon, bas in bobni. Lanskoletni klubski maratonci TiTiTi obetajo izpolnitev zahtev slehernega, tudi najbolj zahtevnega glasbenega sladokusca.

Drage krempljice in dragi krempeljci!

Takšen del leta je, da vsepovsod razsajajo razna virusna obolenja. Tako se naši trije kolegi iz Srbije danes ne morejo udeležiti Ignora. Takoj, ko bo mogoče, jih gostimo na našem črnem odru. Za okus bomo od vsakega prebrali po pesem v prevodu Jurija Hudolina.

Vendar pa za vas in tudi nas sledi

P R E S E N E Č E N J E ! ! !

Nocoj se na IGNORu usput oglasi še mednarodna free jazz kolaboracija! To pa zdej res ne gre zamudit, medvedki in medvedke.
Cene Resnik (SLO) – tenor/sopran saksofon
Torbjörn Zetterberg (SW) – kontrabas
Frank Rosaly (US) – bobni

Sekali bomo drva, da ne zmrznete, prijaznih lic vas bomo sprejeli v najšarmantnejši klubič na Metelkovi, da ne boste odreveneli in dobili boste najnovejši, še topel zine, da boste za ziher in do konca ostali z nami.

Brusimo kremplje in se nažiramo z medom, da bomo še naprej sladki in nevarni.

Pomedvedili smo se.

Daj se tudi ti!!!

🙂

Fotografija: Asha Past

IGNOR #32

Vsake toliko je treba stopit na razbeljen asfalt. Moraš izsesati iz sebe čisto vsako kapljico vode. Potrebno je hoditi tako dolgo, da naenkrat kolapsiraš. Včasih je pač potrebno iti ne do roba, ampak čez. Največkrat pa je dovolj, da obrusiš kremplje in švigneš iz gmajne v Gromko. Ignor, dvaintrideseti po vrsti. Vzel je veliko pozornosti in dal malo oprijemljivega. Ampak zdrznil. Ruknil. Predramil. Nastopili so Miha Zadnikar, Vid Sagadin Žigon, Tjaša Škorjanc, Ana Svetel, Martin Mikolič, Mirjam Gostinčar in Janez Grm, Aljaž Koprivnikar, Matjaž Brulc, Blaž Iršič in za konec še Volk za njenimi očmi. Pomedvedili smo se. Aaarrrrrgggggggghhhhhhhhh!

IGNOR #31

Zadnji Ignor v devetnajstem letu tretjega tisočletja. Še smo bili živi. Ne samo, da smo migali, tudi minglali smo. Čričkali. In vsake toliko zakrempljali. Tako kot prejšnje leto smo tudi ta december pripovedovali. In kantavtorjali in pa malce rokenrolali. Prišli ste se pogret, razgret, ne pregret in malce pomedvedit. Kje smo uživali tretjo sredo v decembru? V območju medveda, skupaj s pripovedovalcema Ano Svetel in Matijem Drobnetom – Macotom, ter tremi kantavtorji: Matejem Kavčičem, Matejem Krajncem, Matejem Kermaunerjem. Za sklepno dejanje pa še s celim bandom – Kliniko Denisa Kataneca. Vse to poleg železnega repertoarja – kolumne Mihe Zadnikarja in Jezikovnega kotlička Vida Sagadina Žigona.

IGNOR #30

Ignor. Žival, ki obožuje brlog. Je precej plašljive narave. Sicer obožuje tako sonce kot dež. Tako vročino kot mraz. Ima dolge temne kremplje, močne bele zobe, dolgo dlako in je odrezave narave. Boji se preveliko ljudi na kupu. Najraje je sama. Ko se vsakič ustavimo na zadnji sredi meseca, se počasi privleče v Gromko. Tam je zares doma. Tam je nikakor ni strah. Tam zarjove, zalomasti, se dvigne na zadnje tace in ljudje ji ploskajo, vzklikajo njeno ime in so nasploh veseli, da so jo lahko ponovno ugledali. Tako je bilo tudi novembra, ko smo se ponovno pomedvedili. Program je bil bogat, malce bolj glasbeno usmerjen kot je to v navadi sicer. Pa vseeno vznemirljiv. Neutečen. Presenetljiv. Tako je bilo. Sedaj se je odprla sezona lova na pridevnike. Arrrgggghhhhhhhh 😉 V gosteh so bili:
Miha Zadnikar (s kolumno v izvedbi Petra Kuntariča), Vid Sagadin Žigon, Katherine Brabon (Avstralija), Eva Kokalj, Jernej Županič, Ana Lorger, Zala Klančnik, Doroteja Demšar, Lucija Trobec, Peter Mlakar, Beepblip, Monika Vrečar, za konec pa še Nastja Janžekovič in Martin Ukmar.

IGNOR FESTIVAL #3

Največji, najboljši, najbolj neverjeten, najbolj luciden, najbolj izbran, najstarejši, najobsežnejši, najkvalitetnejši, najelitnejši, najprijaznejši, najveličastnejši, najbolj predrzen, najbolj eksotičen, najslajši.

Medvedji krempelj zareže vmes.

In vam da tretji Ignor.

Brez pridevnikov.

Zgolj festival.

Gromka. Metelkova. Ljubljana.

23. – 25. oktober 2019

 

Fotografija: Asha Past, Tone Stojko

IGNOR #26

V prvih dneh poletja in švicanja v šesti prestavi, smo ustvarili šestindvajseti Ignor. Performans, poezija, proza, zvočenje, muzika in video. Ter obilo zajebancije. Zakaj? Ker je umetnost smrtno resna reč. In Ignor pol nasprotij. Ter čekanov. Krempljev. Nevarnih gobcev.

Arrrrrggggggghhhhhhhhhh.

Fotografija: Asha Past

Ignor #25

Kuga se ulečeš po tleh k en str, zjeban smrku?! Ustan se, zajem zrk, pa zgin na Ignor. Mal se obrn levo pa desno, da te kkšn medved ne prehti, ejga, drgač pa sam naravnost u Gromko. Toplo vže, nbenga mraza, nimaš izgovorov, ajprou! U brlog vš spau, k vš mrtu, zdej pa pejt, dvign taco pa s krempli potrkej na naša urata. Pomedvedl smo se!

Fotografija: Asha Past

IGNOR #24

Magnolije so lanski sneg. Usta polna čemaža. Kdaj z neba priletijo šparglji, kdaj medvedji kremplji. Morebiti se sproži plaz. Morebiti zgolj drobni kosmi regratovih lučk. Že? Kdaj? Kje? Kako? V Gromki. Štriindvajsetič smo vas redno ignorirali s poezijo, muziko, gibljivimi slikami in še s čim. Prišli ste in prinesli ste nam rože.

Fotografija: Asha Past

IGNOR #23

Marčevski Ignor. Pomlad je kao prihajala, mi smo se medvedili dalje. Tokrat na sporedu: Varja Balžalorsky Antić (poezija), Kazimir Kolar (proza), Brane Mozetič (poezija), Teja Miholič (kratki video) in Samuel Blues (glasba).

Fotografija: Asha Past